„Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. In ko je bila ura že pozna, so stopili k njemu njegovi učenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna. Odpústi jih, da gredo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj hrane.« Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!«" Mt 6, 30

Znameniti francoski duhovnik, ki živi z mladimi pariškimi brezdomci je takole okrcal svoje sobrate: „Hvala, moji bratje... Lačen sem bil, vi pa ste ustanovili humanitarni klub, v katerem ste se pogovarjali o moji lakoti. Zahvaljujem se vam za to. Bil sem v zaporu, vi pa ste oddrsali v cerkev in molili za mojo osvoboditev. Nag sem bil, vi pa ste resno preučili posledice moje golote. Bolan sem bil, vi pa ste pokleknili in se zahvalili Gospodu, da vam je dal zdravje. Bil sem brez strehe nad glavo, vi pa ste pridigali o izvirih Božje ljubezni. Zahvaljujem se vam za to. Toda jaz sem še vedno lačen, še vedno sam, gol, bolan, v zaporu, brez strehe nad glavo."

Karitas Sostro želi biti vratar, ki odpira vrata celotne župnije, da vstopijo tisti, o katerih govori Guy Gilbert, želi biti dlan celotne župnije, ki bo pobožala tam kjer boli.

Za vas smo vsak prvi ponedeljek od 17h – 18h v učilnici župnijskega doma v Sostru.

Pa vse lepo.