Nova ureditev

Z odprtjem in blagoslovom novega dela pokopališča in vežice, 25. oktobra 2018, sta tudi pri nas v Sostrem začela veljati Odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter Odlok o pokopališkem redu v Mestni občini Ljubljana, ki predpisujeta, da morajo vsi rajni ob zadnjem slovesu ležati v pokopališki vežici. Odloka oz. več o tem si lahko preberete v Uradnem listu Republike Slovenije. 

Ob podpisu pogodbe o širitvi pokopališča in izgradnji vežice so bili podpisniki pogodbe o tem seznanjeni. Župnija Sostro ni podpisnik te pogodbe.

 Kaj vse navedene informacije pomenijo za nas? Kakšne so spremembe? Ali to pomeni, da ni več možno imeti maše zadušnice ob pogrebu?

Cerkveni pogreb z mašo zadušnico je še vedno možen!
Pomembno je samo, da svojci ob prijavi pogreba pri Javnem podjetju Žale to povedo. Ob tem je potrebno rezervirati dva termina za pogrebno službo.

Kako bo pogrebna slovesnost (ali ceremonija) po novem potekala?

POGREB Z MAŠO ZADUŠNICO

Ob uri, ki je določena s strani Javnega podjetja Žale, duhovnik pristopi k prostoru slovesa pri vežici. Če so prisotni pevci, zapojejo primerno cerkveno pesem. Duhovnik nato opravi molitve, ki jih zaključi z besedami: »Pojdimo v Kristusovem miru in pokojnega/pokojno, ki ga/jo imamo danes zadnjikrat v svoji sredi, pospremimo v našo kapelo nadangela Mihaela.« 

Razvije se krajši sprevod, in sicer od nove vežice do pokopališke kapele. 

V kapeli nato obhajamo mašo zadušnico za rajnega. Sveta maša traja približno pol ure. Po novem se lahko s pevci dogovorite tudi za petje pri sveti maši. Ko duhovnik zapusti kapelo in odide v zakristijo, da se preobleče, svojci in drugi prisotni ostanete v kapeli. 

Ko se duhovnik preobleče, sledi poslednje priporočanje in slovo. Na začetku pevci zapojejo primerno cerkveno pesem. Duhovnik opravi molitve, zapoje spev Pridite svetniki božji ter zaključi z besedami: »Pojdimo v Kristusovem miru in pospremimo pokojnega/pokojno brata/sestro z molitvijo k njegovemu/njenemu zadnjemu počivališču.«

Razvije se sprevod. Svojci se odločite, ali bo le ta daljši ali krajši. Daljši sprevod pomeni pot iz kapele na novi del pokopališča in preko le tega do groba, ki je lahko na novem ali starem delu pokopališča. Krajši sprevod pomeni pot iz kapele direktno h grobu.

Pri grobu sledi najprej primerna cerkvena pesem. Duhovnik opravi pokop, ki ga zaključi z znamenjem križa. Sledijo govori (ni nujno, da so – to je želja svojcev), pesem in trobenta, če je. (Pripomba glede trobente in igranje Tišine: ta pesem ni najbolj primerna. Morda je bolje, da se s trobentačem dogovorite, da zaigra drugo primerno cerkveno pesem.)

Svojci in vsi, ki so se udeležili pogreba, poslednje slovo izrazijo še s cvetjem, ki ga vržejo v grob. S tem je pogrebna svečanost končana. Vsi, ki se bojite, da bo pogreb zaradi svete maše predolgo trajal, pomislite na večnost rajnega in na to, kaj rajnim naše molitve pomenijo. Obhajati sveto mašo pomeni moliti, da bi rajni s Kristusom prešel iz smrti v življenje. Časovno vse skupaj traja od 50 minut do ene ure. Časovni okvir je odvisen tudi od dolžine govorov pri grobu.

POGREB BREZ MAŠE ZADUŠNICE

Ob uri, ki je določena s strani Javnega podjetja Žale, duhovnik pristopi k prostoru slovesa pri vežici. Če so prisotni pevci, zapojejo primerno cerkveno pesem. Duhovnik nato opravi molitve, sledi poslednje priporočanje in slovo. Duhovnik opravi molitve, zapoje spev Pridite svetniki božji ter zaključi z besedami: »Pojdimo v Kristusovem miru in pospremimo pokojnega/pokojno brata/sestro z molitvijo k njegovemu/njenemu zadnjemu počivališču.« 

Razvije se sprevod. Svojci se odločite, ali bo le ta daljši ali krajši. Daljši sprevod pomeni pot od vežice preko novega dela pokopališča do groba, ki je lahko na novem ali starem delu pokopališča. Krajši sprevod pomeni pot od vežice direktno h grobu. 

Pri grobu sledi najprej primerna cerkvena pesem. Duhovnik opravi pokop, ki ga zaključi z znamenjem križa. Sledijo govori (ni nujno, da so - to je želja svojcev), pesem in trobenta, če je. (Pripomba glede trobente in igranje Tišine: ta pesem ni najbolj primerna. Morda je bolje, da se s trobentačem dogovorite, da zaigra drugo primerno cerkveno pesem.)

Svojci in vsi, ki so se udeležili pogreba, poslednje slovo izrazijo še s cvetjem,ki ga vržejo v grob. S tem je pogrebna svečanost končana.

Nekaj misli o krščanskem pogrebu

Smrt brata ali sestre v krščanski skupnosti ne prizadene le družine pokojnika, temveč celotno občestvo. Pogrebni obred ni zakrament. Skupnost se zbere ob slovesu vsakega člana. Ob pogrebu obhaja Kristusovo velikonočno skrivnost – obhaja sveto mašo in moli, da bi rajni s Kristusom prešel iz smrti v življenje. Z molitvami izpovedujemo, da ostajamo povezani z rajnimi po Kristusu, ki nas združuje. Kristjani ob odločitvi za krščanski pogreb izpovedujemo vero v vstajenje od mrtvih, zato za drage rajne darujemo svete maše in zanje molimo.

Kako ravnati ob smrti?

Ko se izteče zemeljsko življenje, krščanska navada zahteva, da pokojniku izkažemo primerno čast in pozornost. Prav je, če je le mogoče, da se družina zbere k skupni molitvi. Če je obstaja možnost in od nastopa smrti še ni minilo 30 minut, lahko pokličete duhovnika, da opravi pogojno maziljenje. Prav je, da svojci za Sveto popotnico (spoved, maziljenje, obhajilo) in obisk duhovnika poskrbite že prej.

Ob smrti svojca se po prijavi pogreba na pogrebnem podjetju oglasite v župnijski pisarni, kjer se pogovorimo o dnevu in uri pogreba. Duhovnik zbere podatke, ki so potrebni za vpis v mrliško knjigo. Ob prijavi mislite tudi na pogrebno sveto mašo – mašo zadušnico. Prav tako se dogovorimo tudi za ostale svete maše za pokojnika (7. ali 30. dan). Na dan pogreba pokojni leži v pokopališki vežici.

Zvonjenje ob smrti

Šele ko duhovnik opravi razgovor s svojci pokojnika, se naznani smrt z malim zvončkom – navčkom. Red zvonjenja je sledeč: če umre moški, zvoni trikrat. Če umre ženska, zvoni dvakrat. Če umre otrok, zvoni enkrat. V primeru smrti krajevnega škofa ali papeža smrt naznani veliki zvon. Ob smrti župljana se pred pokopom trikrat zvoni s tremi zvonovi, in sicer ob 7.00, 12.00 in zvečer po zvonjenju Avemarije. To zvonjenje naj bi vernike spodbudilo k molitvi za pokojnika. Župljanom, ki spadajo k podružnični cerkvi pri sv. Urhu, se lahko po dogovoru zvoni tudi tam. Prav tako se lahko tudi župljanom iz Zavoglja in Šentpavla zvoni pri podružnični cerkvi, h kateri spadajo.

Komu se lahko nakloni cerkveni pogreb?

Zakonik cerkvenega prava določa, da je treba vernim rajnim omogočiti cerkveno pogrebno opravilo. Iz tega sledi, da ima pravico do cerkvenega pogreba vsakdo, ki je bil krščen v katoliški Cerkvi ter ni bil na lastno željo ali po naloženi kazni iz nje izključen, ne glede na to, kakšne smrti je umrl. S tem je izključena stara praksa, ko se je cerkveni pogreb odklonilo ljudem, ki so naredili samomor.

Oblike pogrebA

Zakonik cerkvenega prava zelo priporoča, da se ohrani pobožna navada pokopavanja teles rajnih, vendar ne prepoveduje sežiganja, razen iz razlogov, ki nasprotujejo krščanskemu nauku. Torej je sam način pokopa prepuščen volji pokojnika oziroma njegovih domačih. Kljub vsemu toplo priporočamo, da naj se upoštevajo krajevne navade.

Prav je, da se omogoči določen čas za to, da se lahko drugi župljani od pokojnika poslovijo, ga pokropijo in z molitvijo priporočijo Božjemu usmiljenju.

Ob pogrebu se lahko svojci odločite, da namesto za cvetje in sveče drugi darujejo v dobrodelne namene (za cerkev, za nakup novih orgel ...). To je plemenita gesta, ki poleg naše molitve pomaga pokojnemu, hkrati pa spomin nanj povezuje z dejanji dobrote in solidarnosti.