POZDRAV NADŠKOFU STANISLAVU ZORETU

Spoštovani gospod nadškof,

veseli smo, da ste letos že drugič med nami. Danes ob še posebej svečanem in redkem dogodku, blagoslovu naših novih orgel. Prejšnje orgle so blagoslovili pred 125 leti, tako da je to svečanost, ki je dana redkim generacijam. Kot župnija smo lahko ponosni, da nam je to uspelo.

Lepo pozdravljam tudi naše finančne in duhovne dobrotnike, predstavnike društev in organizacij, ki delujejo v naši župniji, predstavnike Orglarske delavnice Škrabl, pevce, organiste in pevovodje ter vse, ki ste tukaj zbrani, »ki dobro v srcu mislimo«.

Danes je za našo župnijo dan ponosa, veselja, blagoslovov in zahvale. Danes je dan potrditve, da naša župnija živi, da znamo stopiti skupaj in današnja polna cerkev dokazuje, da se znamo tudi zahvaliti in veseliti.

Župnija niso drugi ljudje, župnija smo mi vsi, vsak posameznik, ki je prinesel svoj dar, pomagal pri gradnji, pri pripravi slovesnosti, ali pa nas je spremljal z molitvijo. Vsak je prispeval svoj kamenček. Naša sostrska cerkev sv. Lenarta pa je naš vogelni kamen.

Spoštovani gospod nadškof, hvala, ker ste se odzvali našemu vabilu za blagoslov naših novih orgel. Dobro jih požegnajte, da bodo dobro in dolgo služile več generacijam.

Blagoslov pa naj bo namenjen tudi temu, da bi naša župnija imela prihodnje generacije. In da bomo mi in naše prihodnje generacije ohranjali živo vero, da moka in olje naše vere, kot pravi današnje prvo berilo, ne bosta nikoli pošla. Da bo naša Cerkev kot skupnost rastla in živela naprej.

Bog vas živi in Bog živi vso našo faro.

Spoštovani gospod nadškof še enkrat hvala iz srca za današnji blagoslov naših novih orgel. Dragi sobratje duhovniki, hvala vam, ker ste se odzvali vabilu in ste povzdignili to našo slovesnost.

Zahvala velja vsem vam, ki ste pomagali pri pripravi in izvedbi današnjega praznika in vsem, ki ste se udeležili te slovesnosti. Veliko vas je bilo, ki ste res z veliko pripravljenostjo pristopili k pripravi tega lepega praznovanja. Je praznovanje popolno. Je, ker smo toliko zmogli. Bi se dalo kaj bolje pripraviti. Verjetno.

Se pa vedno najde kdo, ki ga moti to in ono, morda blazina na orgelski klopi, vendar tudi tem iz srca pravim, radi vas imamo. Dragi Sostrčani, ponosen sem na vas.

Posebna zahvala velja tudi vsem iz Orglarske delavnice Škrabl, za dobro in lepo sodelovanje. Hvala vam!

Navadno se izogibam imenom in tudi sedaj se bom izognil večini imen, ki bi se jim rad zahvalil. Bom pa izpostavil samo dve osebi: Jakob in Marko, hvala vama iz srca za ves vajin trud.

Na začetku svete maše smo slišali pesem, katere besedilo je napisal škof Stanislav Lenič, uglasbil pa jo je naš Jakob Brodarič in je bila to krstna izvedba te pesmi. Besedilo prve kitice pravi: »Pozdravljene ve, orgle nove, težko smo čakali na vas. Odprite svoje zdaj glasove, prepevajte Bogu na čast. Hvalite z nami zdaj Boga, Odrešenika našega.«

Naj bo na koncu zahvala, ki bi morala biti na začetku. Bogu hvala za vse in naj mu naše nove orgle prepevajo na čast.

PROŠNJA ZA BLAGOSLOV ORGEL

Dragi bratje in sestre, spoštovani gospod nadškof, čez nekaj trenutkov bomo slišali pesem, katere besedilo je napisal škof Stanislav Lenič, uglasbil pa jo je naš Jakob Brodarič in bo danes krstna izvedba te pesmi. Besedilo prve kitice pravi: »Pozdravljene ve, orgle nove, težko smo čakali na vas. Odprite svoje zdaj glasove, prepevajte Bogu na čast. Hvalite z nami zdaj Boga, Odrešenika našega.«

Spoštovani gospod nadškof, tudi mi težko čakamo, da mogočno zadonijo naše nove orgle. Zato vas prosim, da predno zadonijo Bogu na čast, da jih blagoslovite.

PRIDIGA GOSPODA NADŠKOFA

Spoštovani gospod župnik Aleš. Dragi gospod dekan Lojze Grebenc, dragi domačin gospod Matija Selan, pa sosednji duhovnik Jože Drolc, dragi vsi sošolci župnika Aleša: Boštjan, Tine in Andraž, dragi pater Marjan Čuk! Dragi ministrantje, pevci, vsi drugi župnijski sodelavci, pa seveda drage narodne noše, predstavniki gasilcev, različnih društev v Sostrem in okrog! Spoštovani izvajalci Orgelske delavnice Škrabl, dragi bratje in sestre! Kot je bilo rečeno na začetku, je danes v resnici praznik veselja.

Ko je papež napovedal sveto leto, jubilej 2025, nas je povabil, naj postanemo romarji upanja, kristjan kot romar upanja. Vi ste pravzaprav romarji upanja postali že pred petimi leti, takrat ko ste se odločili, da boste v Sostrem postavili nove orgle, ko ste začeli zbirati sredstva in ko ste začeli razmišljati, kakšne naj te orgle bodo, pravzaprav kakšne orgle potrebujete zato, da bodo služile svojemu namenu. In to je, kot smo slišali na začetku, podpora petja pri bogoslužju. Da vse, kar se dogaja v cerkvi, v svetišču, pomaga vsem nam, da odpiramo duše, da odpiramo srca za dragega Boga, da ga bolj iz polnosti častimo in da se mu tudi v polnosti odpremo.

Ne vem, če je kdo vodil evidenco, koliko časa je bilo potrebno zato, da so danes orgle na koru in da jih mi blagoslavljamo? Dejstvo pa je, da vsak takšen načrt pomeni, da moramo stopiti skupaj. In stopiti skupaj ne pomeni, da morajo vsi slediti meni. Če bi stopili skupaj tako, da bi vsak pričakoval, da bodo vsi sledili njegovi misli, njegovim predstavam, ne bi nikoli prišli do cilja našega upanja. Počasi bi izgubili upanje in omagali.

Tako pa stopiti skupaj pomeni prinašati svoje darove. Prinašati zamisli, ki so se porodile v mojem srcu in v mojem razmišljanju. Vse to prinašati v skupnost in pustiti, da to dozori v našo odločitev, ki ni več ne moja, ne tvoja, ne nekoga tretjega, ampak postane naša. In ljudje moji, takšna odločitev, ki zori skozi čas, skozi pogovore, skozi odpovedovanju svojemu prav; takšna odločitev dozori in nam prinese najlepše sadove. In na koncu je zato lahko veselje zares veliko.

In vam čestitam za smelost, da ste se odločili. Za modrost, da ste znali nadaljevati, da ste znali hoditi skupaj, da ste znali biti romarji upanja. In zato vam tudi danes iz vsega srca privoščim veselje ob tem slovesnem blagoslovu novih orgel na vašem cerkvenem koru. Čestitam gospodu župniku Alešu, ki je gotovo nosil levji delež bremena odgovornosti v vsem tem času. Da je znal modro, potrpežljivo in hkrati tudi odločno voditi ta postopek do tega trenutka. Čestitam in se ti zahvaljujem, gospod župnik.

Obenem pa vas sedaj povabim, da se morda skušamo od teh novih orgel še česa naučiti, tudi v povezavi z današnjo božjo besedo. Imenitna je!

Pri orglah je tako, da odslužijo in naredimo nove. S farani se pa ne da narediti tako. Farani morate pa ves čas skrbeti za to, da ste uglašena skupnost verujočih v Jezusa Kristusa, ki se pustite navdihovati Svetemu Duhu in ki imate Boga za očeta. In zato vas prosim. Ali si predstavljate, kako bi bilo, če bi eno nedeljo ali pa en praznik, en register rekel: »Danes pa ne bi.« Drugo nedeljo bi se dva druga registra odločila: »Danes pa ne bi.« ali pa »Jaz bom pa samo za veliko noč ali pa samo za božič, samo to je dovolj velika priložnost, da se bom jaz oglasil z vsemi svojimi piščalmi.« Ali si predstavljate, kako bi to izgledalo? Ampak, ker vedno igrajo vsi registri, ker vedno igrajo vse piščali, je orgelska igra vedno navdihujoča in navdušujoča. In nas razpoloži, da smo v resnici praznični tako v tem svetišču, kakor potem, ko se vrnemo domov.

In zato ne dovolite, ne dovolite, dragi bratje in sestre, da bi koga ob nedeljah in ob praznikih ne bilo tukaj. Takrat to občestvo postane razglašene orgle. Manjkajo registri, manjkajo piščali. In navdušenje se zmanjša. In navdih izgine. In to romanje upanja nič več ne nagovarja srca. Tukaj moramo biti, skupaj: v skupni molitvi, v skupni pesmi kot občestvo. Da smo tudi mi, kot ena sama mogočna hvalnica, hvalospev, dobremu Bogu v tem svetišču. »Slavite Gospoda v njegovem svetišču« piše pred cerkvenimi vrati.

In današnja božja beseda nas spodbuja še k nečemu. V naši človeški naravi, v naši želji po varnosti, pravzaprav v naši obsedenosti z varnostjo je, da bi vedno, vedno imeli dovolj velik kupček česarkoli že, ki nam bo zagotovil miren in udoben jutrišnji dan. Ne mislim, ne mislim v prvi vrsti za materialne dobrine. V prvi vrsti mislim na srce, na duha, na odnose. Ker se bojimo v polnosti dati Bogu in v polnosti podariti bližnjemu, stalno ostajamo lačni. Lačni v odnosu do Boga in lačni v odnosu do bratov in sester.

Podobni smo, na nek način tem, ki so metali v zakladnico. O, se je slišal njihov dar. Ne samo, da je zažvenketalo. Veste tam je bil tudi nekdo, ki je za vsakega posebej, na ves glas povedal, koliko je vrgel. Se je slišalo. Ampak doma so imeli dovolj. Čisto nič niso tvegali. Nič od tega, kar je potrebno za življenje niso podarili. Drugače kot vdova. Vdova je pa slišala Božjo zapoved iz pete Mojzesove knjige: Ljubi Boga z vsem srcem, z vso dušo, vsem mišljenjem in z vso močjo. Z vsem. In je dala vse.

In če bi mi Bogu v resnici dali vse naše nedelje. Če bi mu dali vse naše misli, da bi se navdihovali pri njem; če bi vsa svoja dela opravljali z željo in odločenostjo, da bomo izpolnili njegovo voljo. Ali mislite, da bi imeli kaj manj? Da bi bili manj varni? Jaz mislim, da ne.

Mislim da pa bi bili bolj občestvo, bolj srečne družine, bolj izpolnjeni v ljubezni in bolj uresničeni v vseh naših upanjih, če bi se dali scela Bogu in dali se scela tudi bratom in sestram. Tako, kako orgle pojejo iz vseh svojih piščali, iz vseh svojih registrov, tako tudi ti, dragi kristjan, daruj se. Iz vseh svojih talentov, z vsem svojim časom. Daruj se s tem, kar si.

Amen.

ZAHVALA V CERKVI

Spoštovani gospod nadškof še enkrat hvala iz srca za današnji blagoslov naših novih orgel. Dragi sobratje duhovniki, hvala vam, ker ste se odzvali vabilu in ste povzdignili to našo slovesnost.

Zahvaljujem se vsem članom iz odbora za orgle.

Zahvaljujem se vsem združenim pevcem na koru (Mešanemu pevskemu zboru Sostro, Omnes Unum, Mladinskemu zboru in Mladinskemu pevskemu zboru sv. Nikolaja iz Metlike). Hvala vsem vam!

Zahvala velja vsem vam, ki ste pomagali pri pripravi in izvedbi današnjega praznika in vsem, ki ste se udeležili te slovesnosti. Veliko vas je bilo, ki ste res z veliko pripravljenostjo pristopili k pripravi tega lepega praznovanja.

Je praznovanje popolno? Je, ker smo toliko zmogli. Bi se dalo kaj bolje pripraviti? Verjetno. Se pa pri vsakem takem projektu najdejo ljudje, ki dvignejo pritisk in iščejo dlako v jajcu ter jih moti to in ono, na primer blazina na klopi za organista, vendar tudi tem ljudem pravim: Rad vas imam!

Dragi Sostrčani, ponosen sem na vas.

Posebna zahvala velja tudi vsem iz Orglarske delavnice Škrabl, za dobro in lepo sodelovanje. Hvala vam!

Navadno se izogibam imenom in tudi sedaj se bom izognil večini imen, ki bi se jim rad iz srca zahvalil. Bom pa izpostavil samo dve osebi: Jakob in Marko, hvala vama iz srca za ves vajin trud.

Dragi bratje in sestre, z zahvalami bom nadaljeval pod šotorom na našem skupnem druženju. Še enkrat vsem skupaj HVALA!

Največja zahvala pa gre zagotovo Bogu, za njegovo varstvo in blagoslov.

ZAHVALA ŽUPNIKU

Sedaj pa še največja zahvala: Našemu dragemu župniku Alešu.

Hvala, dragi Aleš, da si živel s tem projektom. Da si sprejemal modre in težke odločitve. Da si se postil, molil in delal za nas, tvoje farane. Tvoj jezik ljubezni je služenje in čeprav nam tega ne govoriš pogosto, čutimo, kako nas imaš rad. Hvala za tvoj ogromen prispevek v materialnem in duhovnem pogledu. Brez tebe današnjega slavja ne bi bilo. V zahvalo smo ti pripravili nekaj, s čimer si boš povrnil izgubljene moči in predvsem živce.

Malo si odpočij in uživaj. Vendar ne bo trajalo dolgo. Sedaj vidimo, kaj lahko dosežemo, ko se združijo vse naše moči k skupnemu cilju, in že snujemo nove projekte za našo župnijo …

Hvala ti za vse in Bog te živi.

ZAHVALA POD ŠOTOROM

Dragi bratje in sestre! Malo bom zmotil to druženje.

Nekaj imen pa ob današnjem dnevu moram še omeniti.

Za prisotnost na tej slovesnosti se zahvaljujem naši predstavnici ČS Sostro, gospe Marjanci Marn. Zahvaljujem se tudi vsem članom društev: gasilcem, lovcem, konjenikom, čebelarjem, sadjarjem, članom združenja borcev, članom Ajde in članom podeželskih deklet in žena.

 Predno naštejem botre, bi rad poudaril, da je to seštevek na dan 15. oktober.

Zahvaljujem se torej vsem botrom:

Bronasti Botri: Ateu d.o.o., Bordax d.o.o., druž. Cankar Peter, druž. Moškrič Tomaž, druž. Škoda (Češnjice), duhovnik Matija Selan, Heon d.o.o., Jol d.o.o., druž. Marjan Bitenc, druž. Oven Marjan, Papirnica Vevče d.o.o., V-ideja d.o.o., nadškof Zore Stanislav, župnija Lj-Vič, Peterca Gregor s.p., druž. Jereb Bec, Dramska skupina Svizci, Černe Janez in Milena, Cankar Štefan in Jana, druž. Selan Jože, Selan Jana in Frančišek, Miklavec Peter n Vida, druž. Jakoš Klara, Gradnja Moste, Jager Pavla in + Marija.

Srebrni botri: animatorji oratorija.

Zlati botri: neimenovano podjetje, Selan Stanislava, Šubelj Boštjan in Damjanca, druž. Habič, druž. Tomašević z Jesenic.

Diamantni botri: Belektron d.o.o., Nadškofija Ljubljana, Prenova Gradbenik d.o.o., Matos Silva in + Milan, Selan Janez in + Jožefa, župnik Aleš Tomašević.

Spoštovani! Če sem koga pozabil, se iskreno opravičujem.

Bi pa ob današnji Božji besedi poudaril, da se iskreno zahvaljujem za vsak vaš dar, dar uboge vdove. Torej vsem tistim, ki vas nisem imenoval, ste želeli ostati neimenovani ali pa ste svoj dar vrgli v nabiralnik v cerkvi.