Nagovor župnika Aleša na 6. nedeljo med letom

Dragi bratje in sestre! Lep pozdrav vsem skupaj iz cerkve sv. Ane na Javoru. Današnja nedelja je 6. nedelja med letom.

Večkrat sem že rekel, da se mi zdi, kot da je evangelij pisan ravno za naš čas. Tudi današnji čudež ozdravitve, o katerem smo slišali v evangeliju, me spominja na naš čas. Tudi mi danes potrebujemo ozdravitve: telesne, duševne in duhovne. Če se osredotočim samo na kugo, če tako poimenujemo virus Covid 19, lahko rečemo, da je mnoge zelo prizadela. Bolijo besede nekaterih, ki še vedno pravijo, da virusa ni. Osebno bi take za en teden poslal na covid oddelek v bolnišnico, da bi se srečali s tistimi, ki jih je ta virus najbolj prizadel in so potrebovali zdravniško pomoč. Pa pustimo zaenkrat to misel.

V Jezusovem času so tudi poznali hudo kugo. Poznana je bila kot gobavost. Predstavljajmo si, da bi zboleli za boleznijo, zaradi katere bi nam gnilo meso in nam mrtvičilo živce. Jezusu se je gobavec zasmislil in se ga je dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Tako smo slišali v današnjem evangeliju. Zdi se mi, da je v tem stavku vsaka beseda zelo pomembna. Jezusu se je gobavec najprej zasmilil. Sočustvoval je z njim. Spet se, kot že nekajkrat v evangeliju, srečamo s podobo Boga, ki čuti s človeško slabostjo in bolečino. Jezus se gobavca dotakne, kar je nezaslišano. Že v tretji Mojzesovi knjigi lahko preberemo, kako naj bo gobavec izoliran od drugih ljudi. Gobavec je moral biti izločen iz družbe, kaj šele, da bi se ga kdo dotaknil. Za Izraelce in za ves Bližnji vzhod je bila gobavost nekakšen simbol, na katerega so bili vezani tabuji in najrazličnejši predsodki. Gobavost je nekakšna prispodoba za izrinjenost iz družbe.

Ko se Kristus dotakne gobavca, pokaže, da se v primerih, ko gre za sporočilo odrešenja, ne meni za navade in mnenje množice. S tem dejanjem pokaže na ljudi, ki so na robu družbe. Žal mu Cerkev in kristjani v tem ne sledimo vedno. Kolikokrat nismo znali in ne znamo biti blizu tistemu, ki je odrinjen na rob družbe. Prevečkrat potegnemo z večino, ki se teh ljudi otepa, če jih že ne zavrača ali celo sovraži. Današnji evangelij je velik izziv za nas.

Seveda pa moramo biti blizu vsem, ki jih je prevladujoča miselnost sodobnega sveta odrinila na rob družbe, saj se Kristusovo ravnanje ne nanaša samo na gobavce. Tako se ni dovolj bojevati proti izrinjenosti manjšinskih skupin v družbi, ampak se moramo bojevati tudi proti miselnosti, ki odriva na rob stare, ki zavrača otroke, ki zagovarja uboj nerojenih, ki smeši zakon in zakonsko zvestobo razglaša za zastarelo. Boriti se moramo proti miselnosti, ki blati in uničuje dostojanstvo ljubezni in jo zoža na samo telesnost ter brezobzirno sebično uživanje. Kristus se je uprl prevladujoči miselnosti svojega časa, ko je zapostavljala nekatere ljudi. Upravičeno se lahko vprašamo, zakaj številni ljudje, ki se razglašajo za kristjane, danes ne sledijo njegovemu zgledu.

Dragi bratje in sestre, danes prevladuje miselni tok, ki meni, da je življenje le užitek in zabava za vsako ceno ter se ne zmeni za moralna in etična merila ter je brez odgovornosti do drugega. Taka miselnost povzroča propad zakona in družine, odpira pot mamilom, opravičuje gospodarski kriminal in izkoriščanje delavcev, uničuje nedeljo kot dan počitka. Taka družba ustvarja številne zapostavljene in obrobne, povzroča smrtonosne valove pornografije in ponižujočega dostojanstva zlasti otrok ter žena. Dragi bratje in sestre, mi smo soodgovorni za greh proti ljubezni, če pustimo, da zmaga miselnost, ki nasprotuje življenju.

Kaj pa druge naše rane in bolezni, ki morda niso tako opazne? Če smo na primer nagnjeni k temu, da se pretirano odzovemo ali nas preplavi tesnoba celo zaradi manjših težav, moramo morda prositi Jezusa za duševno ozdravljenje. Ali pa smo ugotovili oz. smo se znašli v težavnem odnosu, polnem napetosti in stresa. Če pogrevamo zamero ali nočemo odpustiti, morebiti potrebujemo Božjo milost, ki nam bo pomagala odpustiti. Mogoče smo obtičali v grehu, s katerim se nočemo ali ne moremo spoprijeti, zato ga ne omenjamo ter se izogibamo spovedi in z njo Božjega usmiljenja. Mikavno je misliti, da lahko sami razrešimo vse te stvari. Ali pa se mogoče sploh ne zavedamo, da jih Jezus lahko ozdravi. Toda to, kar je rekel možu v današnji zgodbi, govori tudi nam: »Hočem, bodi očiščen!« Želi nas ozdraviti vsega, kar ne odseva njegove volje za naše življenje.

Biti kristjan pomeni, da si podobno kot Kristus prizadevamo, da bi rešili človeka telesne revščine, predvsem pa duhovnega zla, tudi takrat, ko nam večina v družbi za to ne bo ploskala.

Danes prosimo Svetega Duha, naj nam pomaga, da bomo pozorni kako nas lahko nezaceljene rane ovirajo ali povzročajo trpljenje nam ali nekomu v naši bližini. Kako nas morda oddaljujejo od Boga in vodijo v greh? Tako kot gobavec verujmo, da ima Jezus voljo in moč, da ozdravi vse, kar nas muči.

 

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.

Sveta Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!

Sveta Ana, prosi za nas.

Sveti Rok, priprošnjik zoper kužne bolezni, prosi za nas!