Tretja adventna nedelja se imenuje nedelja »veselja« in zaznamuje prehod iz prvega, pretežno strogega in spokornega dela adventnega časa, v drugi del, kjer je v ospredju pričakovanje bližine odrešenja. To poimenovanje tretje adventne nedelje prihaja od besede »veselite se« (gaudete), ki jo molimo v vstopnem spevu na začetku maše.
»Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se … Gospod je blizu,« je zapisal apostol Pavel.
Danes je torej nedelja veselja. To je dan, ko se lahko v vsakršnih okoliščinah neprenehoma veselimo. Na adventnem venčku gorijo že tri svečke. Svetloba se veča. Luč prihaja med nas. Ampak zakaj bi se veselili ravno danes? Zakaj bi se sploh veselili v okoliščinah koronakrize v kateri smo se znašli? Dragi bratje in sestre, zato, ker je Jezus blizu!
Nekaj judovskih voditeljev je v današnjem evangeliju zasliševalo Janeza Krstnika, kdo je. Odgovoril jim je, da ni Kristus, ki bo prišel rešit Izrael. Samo pričeval je zanj in oznanjal: »Zravnajte Gospodovo pot.« Potem pa je pogovor preusmeril k Jezusu: »Med vami pa stoji on, ki ga ne poznate.« Janez Krstnik je torej prišel zaradi pričevanja, da bi pričeval o luči. Za Kristusa je pričeval s spokornim življenjem in s skromnostjo, saj v evangeliju pravi, da on samo pripravlja pot večjemu od sebe.
Dragi bratje in sestre, sedaj smo mi na vrsti, da pričujemo. Za številne današnje ljudi je Kristus meglena in oddaljena osebnost, zato potrebuje pričevalcev. Potrebuje nas ljudi, ki bomo živeli po njegovem nauku. Samo po pričevalcih bo mogoče prepoznati Kristusov obraz. Besede današnjega evangelija imajo prav: »Med vami stoji on, ki ga ne poznate«. Kristus še vedno potrebuje pričevalcev, ki ga bomo naredili razpoznavnega drugim ljudem.
Janez Krstnik je ljudem naročal: »Zravnajte Gospodovo pot.« Res je, da Bog prihaja k nam, a se mu moramo tudi mi bližati, sicer se naše poti nikoli ne bodo srečale. Vedno moramo negovati pot, ki vodi do Gospoda. Če po poti nihče ne hodi, se zaraste in težko se bo kdo odločil zanjo. Če po poti dolgo nihče ne hodi, se razrastejo strupene rastline, naselile se bodo divje in nevarne živali in zato se bomo bali iti po njej. Naša pot do Boga vodi po molitvi, po zakramentih in po dobrih delih. Če teh poti ne bomo negovali, se bomo težko zopet odpravili po njej.
Adventni čas je nova priložnost, da to pot očistimo in obnovimo.
Dragi bratje in sestre, veselimo se, ker je Jezus blizu! Jezus je blizu nas, vendar ga včasih le stežka prepoznamo. V vrvežu božičnih priprav. V žalovanju za ljubljenim človekom, ki je umrl. V skrbeh zaradi prihodnosti. Vera nas uči, da je Jezus ob nas, vendar včasih težko zaznamo njegovo navzočnost med nami.
Kdo torej lahko vse to spremeni? Sveti Duh. Jezus ga je imenoval »duh resnice«, ki nas vodi k vsej resnici. Sveti Duh je tisti, ki nam razodeva Jezusa in nam pomaga razumeti, kdo je. Janez je zasliševalcem poskušal dopovedati, da so prezrli nekaj pomembnega. Mi pa se odprimo Svetemu Duhu. Prosimo ga, da nam ravno danes na god svete Lucije odpre oči, da ne bomo prezrli Jezusove navzočnosti v svojem življenju. Jezus se ne skriva; dal nam je Svetega Duha, da bi ga vsi lahko spoznali. In to je razlog za naše veselje.
Ob teh razmišljanjih o veselju pa bi rad naredil tudi skromen praktičen zaključek. Ne prelagajmo na druge vedno le naše žalosti, tegob in skrbi. Nekateri ljudje so prepričani, da bodo grešili ali pa si nakopali kdo ve kakšno Božjo kazen, če bodo preprosto rekli: srečen sem! Kako dobro dene, če možu ali ženi, otrokom ali starejšim kdo od domačih reče: zadovoljen sem, res sem zadovoljen!
Kakor rože zacvetijo, ko je toplo, tako tudi mi zacvetimo, ko je prisotno veselje. To je najlepše darilo, ki ga lahko podarimo drug drugemu za božič. Brez veselja so vsa darila le nekoristni ali pa celo škodljivi nadomestki.
Amen.