Dragi bratje in sestre! Pred dobrimi dva tisoč leti se je zgodilo nekaj čudovitega. Nekaj, kar je pretreslo zemljo. Božji sin je kot dojenček prišel na svet. Beseda se je učlovečila. Bog je postal človek. Ne dopustimo, da bi nam izzivi sedanjosti, strah pred prihodnostjo ali bolečina zaradi preteklosti zameglili pogled.
Pred dobrimi dva tisoč leti nihče ni verjel, da lahko devica spočne otroka. Nihče ni pričakoval, da bo tako drobceno detece obrnilo svet na glavo. Nihče si ni mislil, da bodo ime tega mladega moža častili še stoletja po njegovi smrti. Nihče si ni predstavljal, da bi bil ta mož, ki se je uprl bogatim izbrancem in verskim voditeljem, lahko Odrešenik. Nihče ni pričakoval, da jih bo učil o odpuščanju in o tem, naj ljubijo svoje sovražnike.
Za nami je torej adventna priprava na božič. Božič je praznik rojstva Jezusa Kristusa. Jezus nas vabi, da ga sprejmemo v svoja srca. V srce nam želi izliti obilje novega življenja, ki ga prinaša na naš svet. Le tako bo postal resnično Bog z nami, naš mir, naše veselje, naša ljubezen.
Novorojeni je prišel. Vsem, ki ga z resnično vero sprejemamo, prinaša luč in mir. V tem trenutku si želim, da bi mir Novorojenega dosegel tudi tiste, ki bolj ljubijo zlo kakor dobro. Njim je Dete Jezus kamen spotike. Ne prenesejo ga in se bojujejo proti njemu, kakor se je kralj Herod.
Dragi bratje in sestre, ali bomo sledili pastirjem, ki so se po oznanilu angela takoj odpravili na pot in se poklonili Novorojenemu? Recimo že enkrat DA Bogu. Kajti le tako se bo v nas naselilo Božje življenje, življenje pravičnosti, miru, ljubezni in veselja. Ne bo nam odvzeto zemeljsko breme, toda v sebi bomo čutili Božjo moč. V sebi bomo nosili Božjo luč, ki bo osvetljevala tudi največje temine našega vsakdanjega življenja. Ko bomo dopustili, da bo Bog resnično v nas, da bo v nas njegova neizmerna ljubezen, potem ne bomo mogli živeti več drugače, kakor da bomo mi resnično ljubili vse ljudi. Božja ljubezen namreč ne pozna meja, zato je Bog postal človek. Prisluhnimo govorici Jezusovega pogleda, smehljaja, odprtosti rok. Dopustimo, da ga slišimo s srcem, v svoji notranjosti. Ne bojmo se Njegovih besed. Sprejmimo jih. Premišljujmo jih. Sledimo jim.
Praznik Jezusovega rojstva pravi, da Bog ni brezbrižen do nas in nikoli ne reče: »KAJ ME BRIGA«. Sam je to brezbrižnost v sveti noči, ko zanj ni bilo drugod prostora kakor v hlevu, sicer bridko doživel. Zato pa je potrebno, da mi, ki božič obhajamo, kaj takega ne damo nikomur izkusiti in da tega ne da nihče izkusiti nam. To za božič še posebej želim tistim, ki se prihodnosti najbolj bojite, ker je že vaša sedanjost dovolj težka.
Nihče izmed nas si ne želi biti odvisen od drugih, majhen in nebogljen,. Vsi bi bili radi veliki, močni, pametni in uspešni. Veličina Boga pa je ravno v tem, da je postal majhen. Vso svojo božanskost je skril v tem, da je postal otrok. Njegovo srce je tako majhno, a do zadnje kaplje krvi bije za nas, za vse nas ljudi, brez razlike.
Božična skrivnost je oznanilo veselja. Iz česa se poraja veselje? Če dobro pogledamo Sveto pismo, vidimo, da je neposredni izvir veselja v času Božjega delovanja v zgodovini. Božje delovanje je vedno čudež, ki z osuplostjo napolnjuje nebesa in zemljo.
Svet išče veselja. Vsi hočemo biti srečni. To je skupno vsem ljudem, dobrim in hudobnim. Kdor je dober, je dober zato, da bi bil srečen. Če ljubimo veselje, je to zaradi tega, ker smo ga na nek način spoznali. Če ga ne bi spoznali, če ne bi bili narejeni za veselje, bi ga ne ljubili. Zatorej v božični skrivnosti moramo pričevati o veselju.
Želim nam, da bi letošnji Božič doživeli v resnični zaupljivosti, svobodi, varnosti, ljubljenosti in veselju. To potrebujemo mi vsi in to potrebuje današnji svet. In nikar ne pozabimo: Resnično doživlja božič tisti, kdor je danes sposoben storiti to, kar bi storil, če bi bil navzoč tisti dan, ko se je Bog učlovečil.
Dragi bratje in sestre! Vesel sem, da sem kristjan. Da je Nekdo vstopil v moje življenje; da je nekdo vstopil v mojo nemoč in mi omogočil polnost življenja. Globoko se zavedam, da živim zato, ker sem ljubljen. Vesel sem, da cilj mojega življenja ni smrt. ampak življenje. Pustimo se razvajati Bogu, ki ima vedno čas za nas. Storimo nekaj sami zase. Pustimo se spremeniti Detetu Jezusu. Izročimo njemu vse, kar nosimo v svojih srcih.
Z rojstvom Jezusa Kristusa se dotikata nebo in zemlja; pri vsaki sveti maši se to dogaja. Zakaj? Da se razodene Bog v odnosu do nas. Da se razodene Ljubezen, ki nikoli ne mine. Dragi bratje in sestre, zato, da okusimo moč nežnosti in moč ljubezni. Zato, da Bog vstopi v naše življenje, da nas spremlja na naši življenjski poti in da jo deli z nami. Bog ne prihaja, da bi ostal skrivnost, ampak, da bi se dal spoznati vsakemu izmed nas.
Božje dete prihaja k nam, dragi bratje in sestre. Sprejmimo ga v svoje življenje. Vesele, mirne in blagoslovljene božične praznike želim.
Aleš, župnik