Če hočemo vedeti, kdo je Bog, potem moramo pogledati na križ in na križu poiskati tisto srce, iz katerega izvira naše odrešenje.
Jezus je križ izbral. Jezus je smrt sprejel. Življenje Jezusu ni bilo odvzeto, temveč je bilo od njega darovano. To troje: izbiranje, sprejemanje in darovanje je Jezusovo razpoznavno znamenje.
Ljudje vidimo v križih in težavah, ki nas v življenju doletijo, napad na naše človeško dostojanstvo. Nekateri se ob vseh ukrepih ob pojavu epidemije, ki so za naše dobro sprejeti, čutijo užaljene in ponižane, prikrajšane za dobrine, ki v svetu nekaj veljajo. Razmišljajo, da nas ovirajo na poti uveljavljanja, uspešnosti in neomejenega napredovanja.
Mnogim ljudem se ob nenadni nesreči ali izgubi drage osebe sesuje celoten življenjski program. Ali se je nam sesul svet zaradi koronavirusa, ko zdaj ne smemo nikamor?
Jezusovo zemeljsko življenje se je s smrtjo na Kalvariji za tri dni končalo. POTEM JE VSTAL POVELIČAN. Vendar pa se Kalvarija, žal, takrat še ni končala. Če se ozremo okoli sebe, lahko vidimo, kako in koliko ljudi se vzpenja po vzpetinah Kalvarije svojega življenja.
Ozrimo se danes morda samo na naše družine. Pomislimo na vse zaposlene, ki so odrezani od svojih družin, ker so na delovnem mestu in se razdajajo, da se okužba ne bi širila oziroma pomagajo tistim, ki so se že okužili. S kakšno Kalvarijo se srečujejo starši pri vzgoji in učenju na daljavo s svojimi otroki. Lahko se spomnimo tudi otrok, ki trpijo v razpadlih družinah ali pa pogrešajo prijazno besedo in objem svojih staršev. Koliko otrok trpi Kalvarijo, ker se ne morejo zanesti na starše. Da ne govorimo o mladostnikih, ki so starčki že pri rosnih osemnajstih ali dvajsetih letih. Pomislimo, kako zakonci dostikrat padajo pri medsebojnih odnosih, zlasti v tem času, ko smo več skupaj kot pa običajno. Koliko družin se srečuje tudi s pomanjkanjem.
Zavedati bi se morali, da je toliko trpljenja v svetu prav zato, ker ga prelagamo na druge in ga tako množimo. Križi, ki jih prelagamo na druge, so kot bumerang, ki se s še večjo silo zgrne na nas. S križem, ki smo ga odložili ali preložili, nismo trpljenja rešili, marveč smo ga pomnožili.
V Gibsonovem Pasionu zelo nazorno prikažejo, kako Jezus poljubi križ, ga sprejme, ga vzame v svoje roke, si ga zadene na rame. Ga nosi do Kalvarije.
Dragi bratje in sestre, ravno veliki petek nam daje velik nauk. Križ je prav na Kalvariji postal iz orodja mučeništva in smrti drevo življenja in znamenje blagoslova. Lahko se križu upiramo, ali pa ga sprejmemo. Križ nam odkrije, iz kakšnega testa smo. Upam si trditi, da človek ničesar ne razume, dokler ne trpi.
Kakor se na Kristusovem križu razodene KDO JE BOG, tako se v naših križih razodene KDO SMO MI. V trpljenju ni prostora za igro in pretvarjanje! Vsakemu človeku je pripravljen križ po njegovi lastni meri. Križ na katerem se bo odrešil.
Dragi bratje in sestre! Ker je Jezus prvi nesel križ za naše odrešenje, so naši križi in težave že odrešeni. Vendar križ moramo nositi za Njim, za Jezusom in z Njim, z Jezusom. Si upamo sprejeti križ in ga nositi? To je vprašanje, ki si ga moramo zastaviti na Veliki petek, leta 2020.
Nikoli ne smemo začeti verovati, da bolečine in trpljenje, ki ga je Jezus prestal, niso bili dovolj, da bi nas odrešil. Nikar ne dovolimo, da bi greh stal med nami in Gospodom, kajti s svojim križem je Jezus odrešil svet; tudi nas.
Zato se zahvalimo Jezusu, da nas je s svojim križem odrešil.
Amen
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha
naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
Sveta Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
Sveti Rok, priprošnjik zoper kužne bolezni, prosi za nas!