Majhen virus je skoraj ustavil ves svet. In da se ta virus ne bi preveč nekontrolirano razmnožil, smo sprejeli določene ukrepe. Danes je splošno znano, da že tvegamo okužbo z vrsto nevarnih mikroorganizmov, če bosi hodimo po javnih površinah.
Si lahko predstavljamo, kako umazane noge so imeli ljudje v Jezusovem času? Noge apostolov so bile verjetno bolj utrjene, žuljave in preprosto grše od vseh, kar smo jih mi kdaj videli. Ni čudno, da je bila naloga sužnjev umivati noge, saj tega nihče drug ni hotel početi. Na veliki četrtek se posvetimo naslednji resnici: Jezus nas tako močno ljubi, da nam je pripravljen umiti noge.
Vstopamo v skrivnost velike noči. V skrivnost božje ljubezni do človeka, do konkretnega človeka. Vstopamo v skrivnost božje ljubezni do mene, do tebe, do vsakega izmed nas. Ravno obhajanje skrivnosti velikega četrtka, zadnje večerje, nam jasno nakaže glavni poudarek velikonočnega praznovanja. To je praznovanje božje ljubezni do človeka, ki bi v nas moralo prebuditi začudenje in hvaležnost.
Ob zadnji večerji je Jezus, ko je vedel, da ga čaka smrt, še zadnjič zbral svoje najbližje, dvanajstere apostole, da bi jih obdaril, da bi jim za vedno podaril samega sebe.
Kaj je Jezus pri zadnji večerji najprej storil? Najprej je vzel brisačo (a ni bil bolj prt ali nekaj podobnega) in vrč vode in je začel apostolom umivati noge. Po umivanju nog, ko je apostolom pokazal, da so njegovi prijatelji, se je daroval še naprej. Jezus vzame v svoje roke kruh in vino. To je moje telo… to je moja kri… Jejte… pijte… Ponavljajte, to dejanje v moj spomin … Jezus svojih apostolov ni hotel z umivanjem nog samo očistiti in osvežiti, temveč jih je hotel s svojim telesom tudi krepiti in nahraniti.
Najprej je učencem umil noge. Jezus se je za to odločil iz ljubezni, kajti umivanje nog je eno najglobljih znamenj ljubezni Boga do človeka. Jezus je s tem znamenjem hotel pokazati učencem in nam, da Bog ljubi človeka do konca. Bog sleče svojo božanskost zato, da obleče oblačilo služabnika, saj želi služiti, služiti do konca v ljubezni. Zakaj je Jezus umil noge? Zato, ker je hotel, da bi tudi učenci hodili isto pot, kot jo je hodil on. Hotel je njihove noge, ne samo telesne noge, pač pa noge vere, pripraviti, da bodo hodile pravo pot. Jezusova pot je pot od Očeta k človeku in od človeka k Očetu. Vedel je da je njegova ljubezen takšna, da bo šla na križ. Umil je noge tako Petru, kot Judu Iškarijotu, tako izdajalcu kot tistim, ki so ga zatajili. To je ljubezen Boga, ljubezen, ki gre do konca, ki ljubi tudi takrat, ko ne dobiva odgovora nazaj, ki ljubi tudi svoje sovražnike.
Življenje kristjana v tem svetu je romanje, dolgo, težko potovanje. Že na Cvetno nedeljo sem poudaril, da je eden od pomembnih simbolov v krščanstvu POT. Vendar, na naši življenjski poti postanemo tudi utrujeni, iztrošeni…
Vsak od nas se lahko vpraša, kakšna utrujenost se na poti življenja loteva mene: mene kot duhovnika, mene moža, mene žene, mene očeta, mene matere in mene otroka, mene kot prijatelja, mene kot spremljevalca?
Ob teži, ob utrujenosti na naši poti se hitro pojavi skušnjava, da bi se vdali, obupali, se prepustili malodušju in se obrnili nazaj, češ saj nima smisla. Jezus pa nas vabi k svoji mizi. Vabi nas, da se v tem času duhovno okrepimo in ga prejmemo v duhovnem obhajilu. Ob Jezusu si lahko umijemo razbolele noge; si osvežimo dušo in telo; se odpočijemo in se nahranimo z duhovnim obhajilom njegovega telesa. In potem lahko osveženi, spočiti in okrepljeni nadaljujemo pot.
Danes na veliki četrtek želi Jezus umiti noge nam, slehernega izmed nas želi očistiti in osvežiti. Želi, da bi se ob njem spočili. Dragi bratje in sestre, ampak to mu moramo dopustiti!
Vprašamo se lahko, kaj so storili apostoli, da jih je Gospod pri zadnji večerji lahko očistil in osvežil? Kaj so storili apostoli, da so se lahko ob Jezusu spočili, nahranili in okrepili?
Bili so preprosto ob Jezusu. Dovolili so mu, da jih je umil in okrepil s svojim telesom. Vse kar Gospod potrebuje od nas, je preprosto samo to, da smo z Njim, da smo ob Njem in da mu dovolimo, da nas umije, da nas okrepi, da se ob njem spočijemo, da se odločimo, da smo njegovi učenci.
Na veliki četrtek nam torej Jezus zastavlja vprašanje: Kaj mi pomeni sveta maša? Kako se počutim pri sveti maši? Kaj doživljam pri sveti maši?
Neka faranka mi je zapisala: »Tolikokrat sem raje izbrala kaj drugega, ko bi šla lahko k maši, tudi ob nedeljah. Zdaj bi šla rada, pa ne morem.«
Bratje in sestre, preveč je bilo vse samoumevno. Ne samo obisk svete maše, tudi naši odnosi. Zato vam želim in Boga prosim, da bi za vsakega izmed nas sveta maša vedno bolj postala milostni kraj, kjer nas Gospod poživlja in kjer se lahko ob njem spočijemo. Da bi po tej izolaciji radi prišli k sveti maši, ne zato, ker tako pravi zapoved, ampak zato, ker bi začutili, da se le v Bogu spočijem in nahranim za duhovno življenje, ki je prav tako pomembno kot duševno in telesno. Amen
Mogoče samo še en dodatek:
Na Veliki četrtek smo duhovniki navadno umivali noge sodelavcem, predstavnikom različnih skupin itd. Ali si upate po družinah, možje ženam, žene možem, starši otrokom, otroci staršem … danes na Veliki četrtek umiti noge.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha
naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
Sveta Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
Sveti Rok, priprošnjik zoper kužne bolezni, prosi za nas!