Dragi bratje in sestre! Lepo vas pozdravljam na 5. nedeljo med letom. Tokrat iz cerkve sv. Urha v Zavogljem.
Evangelist Marko postavi za središče Jezusovega delovanja Kafarnaum. Vas Nahum leži približno 4 km zahodno od izliva Jordana v Genezareško (Galilejsko, Tiberijsko) jezero. Kafarnaum postane v evangeliju »Jezusovo mesto«, njegov »domač kraj«, in je tudi domovina Petra in Andreja.
Vedeti moramo tudi, da so v Jezusovem času vse zlo, hudo in bolezni pripisovali posledici grehov in vplivom oblasti hudih duhov. Takšno je bilo čutenje ljudstva, ki ga kar naprej odkrivamo v evangelijih. Lahko nas to moti, je za nas čudno, nenavadno, morebiti celo naivno, vendar je prav zaradi svoje realnosti potrdilo, da Jezus nastopa in deluje v čisto določenih zgodovinskih razmerah in v svojskem kulturnem čutenju svojega naroda. Tega ni mogoče izbrisati iz zgodovine.
Jezus se umika v samoto k molitvi. Ob vsem dogajanju in trušču išče povezanost z Očetom. Zakaj? Da bi mogel ves ostati zvest poslanstvu, da bi se ne dal zbegati in premotiti navdušenju množic. Na ta rahločutno opozori tudi svoje učence. To je beseda za nas: iskati oznanilo, hrepeneti po besedi, ki daje življenje, da bi mi obrodili tisti sad, ki ostane. Vse presojajmo ob Božji besedi. Tega so se zavedali svetniki, tega se je tudi zavedal Anton Puščavnik.
Anekdota pravi, da je neki lovec videl svetega puščavnika Antona, kako se je preprosto pogovarjal s svojimi učenci. Pohujševal se je, kajti menil je, da je meniško življenje napor, ne pa prijeten klepet. Sveti mož je bral lovčeve misli. Moža je poklical k sebi in mu dejal, naj napne lok. Lovec ga je ubogal. Opat ga je prosil, naj lok še bolj napne. Mož ga je še enkrat brez besed ubogal. Ko pa mu je puščavnik še tretjič ponovil, kaj naj stori, se je lovec uprl: »Če lok preveč napenjaš, se zlomi.«
Najbrž ni bilo treba lovcu razlagati, kaj mu je hotel svetnik povedati. Menim, da se je lovec takoj, ko je izrekel zadnji stavek, ugriznil v jezik, saj je spoznal, kako nespametno je sodil puščavnika. Če preveč naprezamo lok našega življenja, če preveč delamo, se izpostavljamo nevarnosti, da se ta lahko zlomi. Psihiatri in psihologi bi znali veliko povedati, kako današnji človek preveč napenja svoj lok, zato se marsikatero življenje zlomi.
Koliko živčnih bolezni, koliko nevroz in koliko depresij ravno izvira iz tega napenjanja loka.
Celo Kristus si je vzel čas zase, beremo v današnjem evangeliju. Ves dan je naporno delal. Ozdravljal je bolnike in izganjal hudobne duhove. Vsi so iskali stik z njim. Bilo je nevarno, da se uniči. Sredi poročila o veliki dejavnosti beremo: »Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.«. Predvidevamo, da se je Kristus umaknil, da bi si pridobil ''izgubljeno energijo''. Predvsem pa, da je molil, kakor izrecno poroča evangelij, in tako ohranil najpomembnejšo stvar: stik z Očetom.
S tem je tudi nam zapustil zgled molitve. Pokazal pa nam je še eno razsežnost, na katero številni ljudje današnjega časa pozabljajo: stik z Očetom, ki ga vzpostavljamo v molitvi. Saj si vzamejo čas za počitek, celo več tednov. Ljudje si želijo odpočiti telo. Lepo in prav, a za svojega duha ne poskrbijo. Njihovo srce se ne odpočije, njihova duša se ne napoji. Mnogi menijo, da je prosti čas zato, da s počitkom okrepiš telo. Ali se bo duh kar sam dvignil?
»Če je telo slabotno, se lahko nasloni na duha, toda če je duh slab, na kaj se bo naslonil?« pravi judovska modrost. Prosti čas je priložnost, ko poskrbimo tudi za duha, saj bomo tako koristili tudi svojemu telesu.
Morda se komu zdi molitev sebično dejanje: umakneš se pred naporom in pred drugimi ljudmi. Drugim se zdi beg pred stvarnostjo ali izogibanje dolžnostim. Tudi to lahko postane molitev, a za Kristusa tega ne moremo reči. Zanj je bila molitev stik z Očetom. Moli pred pomembnimi dogodki: preden izbere učence, preden ozdravlja, preden gre v trpljenje. Zanj molitev ni beg pred stvarnostjo. Stik z Očetom v molitvi mu je pripomogel k pravemu stiku z ljudmi.
V vseh družbah so bila praznovanja in prosti čas obdobja, ki so dajala smisel življenju. Morda naša družba trpi za nesmislom bivanja prav zato, ker ne zna več praznovati in počivati. Ker ne zna več popustiti loka. Pravzaprav, ker ne zna več pravilno popustiti loka.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
Sveta Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
Sveti Urh, prosi za nas.
Sveti Rok, priprošnjik zoper kužne bolezni, prosi za nas!