VSI SVETI 1. november 2020
Raz 7, 2-4.9-14; Ps 24; 1 Jn 3, 1-3; Mt 5, 1-12a
Dragi bratje in sestre, dovolite, da vas ob prazniku vseh svetih nagovorim kar tako, s pisnim razmišljanjem.
Svetniki, ki jih v bogoslužju slavimo na praznik VSEH SVETIH, niso samo tisti, ki jih je Cerkev razglasila za svete in ki so omenjeni v naših koledarjih. To so vsi odrešeni, ki so tako imenovani poveličana Cerkev, nebeški Jeruzalem. Prvo berilo govori o veliki množici, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov.
Na poti Cerkve hodijo pred nami možje in žene, ki so se pustili popolnoma voditi Bogu: SVETNIKI. Oni hodijo pred nami in kažejo smer tistim, ki se trudijo, mučijo na trdi poti življenja. Ko se spominjamo njihovega služenja, ne slavimo vsemogočnosti človeka, ampak neizmerno usmiljenje Boga, ki jih je naredil prozorne za svojo ljubezen. Ti vzorniki zvestobe nam zagotavljajo, da je zemlja še trdna, odločna v tistih, ki hodijo na čelu ljudi, ki so torej s Cerkvijo na poti.
Ko je sv. Bernard govoril o svetnikih, je rekel: »Mi smo počasni v posnemanju tistih, ki jih z veseljem slavimo«.
Posredniki Božje svetosti niso kraji, obredi, predmeti in zakoni, ampak oseba, JEZUS KRISTUS. Biti svet ni predvsem v tem, da bi bili ločeni od tega ali onega, ampak predvsem biti povezan z Jezusom Kristusom. ON JE »SVETI, BOŽJI« (Jn 6,69).
Svetost je predvsem dar, milost in je delo Svete Trojice.
Med svetniki Cerkev najprej sv. Bernard navaja Marijo, ki jo ima za prvo izmed ustvarjenih bitij in za prvo med kristjani. Šele nato so omenjeni še ostali zgledi na naši poti. V čem in iz česa so zajemale vse te množice mož in žena moč v življenju? Zanesljivo v veliki meri tudi iz osmerih blagrov, ki smo jih slišali iz Jezusovih ust v evangeliju. Govorijo nam o obojem: o našem življenju in prizadevanju na zemlji in o sadovih, h katerim to vodi v večnosti.
Jezus v evangeliju blagruje lastnosti, ki se jih v tem svetu velikokrat izogibamo. Jezus ne želi, da bi nalašč iskali preganjanje in žalost. Želi nam dati vedeti, da utegne hoja za njim voditi v take preizkušnje, kajti poslanstvo učencev je velikokrat v nasprotju z načeli sveta.
V svetu, ki ga omadežujeta zamera in maščevanje, Jezus želi, da odpuščamo in nastavimo drugo lice. V svetu, ki se žene za denarjem in močjo, Jezus želi, naj živimo ponižno in velikodušno razdajamo. V svetu, ranjenem zaradi vojn in razkola, Jezus želi, da bi ljubili svoje sovražnike in si prizadevali za mir.
Vsi blagri nam kažejo pot v tem življenju k cilju, ki je nebeško kraljestvo, kraljestvo milosti v srcih, dokler smo na zemlji, in kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru v večnosti pri Bogu. Vsi svetniki, znani in neznani, so doživljali boj med svetom in Božjim kraljestvom. Vsi verujoči preživljajo svojo »veliko stisko‹‹. Ali nam ni v pomoč védenje, da nismo sami v boju? Vsi svetniki molijo za nas. Sveti Duh je v nas in nam daje moč ter nas vodi. Poleg tega imamo brate in sestre v Kristusu. Resnično lahko preživimo tudi največje skušnjave ter težave tega sveta in zavzamemo mesto ob svetnikih v nebesih.
Vsi, ki so pri Bogu, so vendar živeli iz upanja, da je samo z Božjo pomočjo mogoče zmagovati v dobrem na zemlji. To vedo vsi, ki pripadajo veliki množici iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov, ki je nihče ne bi mogel prešteti. Hrepenenje po tej družbi svetih mora biti v srcu slehernega izmed nas. ZAKAJ? Ker so se trudili, da bi živeli iz tiste ljubezni, ki je Božji dar. Ta ljubezen jih je utrjevala v upanju, pa tudi v prizadevanju očiščevanja. Verovali so Božji besedi, da je očiščevanje nenehen proces do groba, kar potem vodi k njemu, ki je edini popolnoma čist. Verovali so, da je samo z očiščenim srcem mogoče gledati Boga. In tudi vsi mi moramo to verovati.
Svetost ni nekaj zaukazanega, neko breme, ki nam je naloženo na ramena, ampak privilegij, dar, najvišja čast. Je dolžnost, ampak ta izhaja iz naše plemenitosti Božjih otrok.
Prva stvar, ki jo moramo storiti, ko je govor o svetosti je, da to besedo osvobodimo strahu, ki ga vzbuja zaradi določenih zgrešenih predstav, ki smo si jih ustvarili. Če smo vsi poklicani k svetosti, je to zato, ker je pravilno razumljena svetost vsem dosegljiva, je del normalnega krščanskega življenja.
Vedno pa je v središču Kristus. To je danes skrivnost Cerkve, pot očiščevanja, da hodimo za Gospodom in vsemi, ki so skozi stoletja hodili po tej poti in še danes med nami hodijo po njej. Verujemo, da so z Bogom v večnosti združeni ob Jezusu in Mariji z angeli – to je občestvo svetih v slavi.
Vsi Gospodovi učenci smo poklicani, da z vsemi svojimi močmi živimo s pogledom na evangelij. Verujemo, da moremo z majhnimi koraki, če smo vztrajni, stopati vedno višje, dokler v naših srcih živi krščansko upanje. Zanj prosimo naše rajne, ko se jih radi spominjamo v molitvi in ob oltarju in skupaj z vso Cerkvijo molimo: »Vsemogočni večni Bog, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge. Prosimo, naj nam nepregledna množica svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje«.
Dragi bratje in sestre v Kristusu, dragi Javorčani in Sostrčani! Spoštovani vsi, ki berete to razmišljanje! Naj vas še enkrat spomnim tudi na besede, ki nam jih je izrekel naš nadškof in metropolit, msgr. Stanislav Zore:
»V tradiciji naše vere in slovenske kulture se je 1. in 2. novembra oblikoval običaj obiskovanja grobov in molitve za pokojne sorodnike in prijatelje. … Ti prazniki bodo tako kot letošnja velika noč zelo drugačni. Zaradi hude epidemije so strokovnjaki predlagali vladi, da se omeji gibanje med občinami in pozove vse nas, da ostanemo doma. Zaradi zdravstvenih razmer bomo na praznik vseh svetih in spomina vseh vernih rajnih opustili tradicionalno obiskovanje sorodnikov in prijateljev. Vabim vas, da zasebno ali s člani svoje družine obiščete samo grobove v domači župniji oz. občini ter tam molite za rajne. Pri tem vas prosim, da se z namenom ohranitve zdravja izognete vsakršnemu druženju, obiskovanju drugih gospodinjstev in prečkanju meja svoje občine. Ne pozabimo tudi na globoko ukoreninjeno molitev rožnih vencev za pokojne v krogu družine v večeru praznika vseh svetih. Letošnje razmere nas vabijo, da to pobožnost poživimo.
Zaradi omejitve gibanja na domačo občino številni ne boste mogli obiskati grobov svojih pokojnih staršev, sorodnikov in prijateljev. To je preizkušnja in žrtev, ki jo bo vsak naredil za to, da se omeji epidemija, prepreči prenapolnjenost bolnic ter rešijo človeška življenja. Tudi sam letos ne bom obiskal groba svoje mame in očeta, vseh pa se bom spomnil v molitvi. Zato vas lepo vabim in prosim, da letos naredimo to osebno žrtev ter se držimo ukrepov vlade in strokovnjakov. To je naša naloga in dolžnost ter najboljši način, da omejimo epidemijo. …
Na koncu vam želim blagoslovljene praznike in čim več zdravja. Naj vas v teh dneh spremljajo besede Svetega pisma: Pogum, vse ljudstvo v deželi.«
Dragi bratje in sestre v Kristusu, dragi Javorčani in Sostrčani! Spoštovani vsi, ki berete to razmišljanje! Tudi sam vam želim poguma, blagoslova, miru in zdravja! Ostanimo doma in bodimo v molitvi povezani, saj smo občestvo. Bodimo pogumni, Bog je z nami, nismo sami!
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha ter varstvo naše Matere Marije naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
Sveti Rok, prosi za nas! Vsi Božji svetniki in svetnice, prosite za nas!