Dragi bratje in sestre! Lepo vas pozdravljam na nedeljo Jezusovega krsta. Z današnjim dnem liturgično zaključujemo božični čas in z jutrišnjim dnem se začenja čas med letom.
Božični čas je v vseh svojih evangelijih, ki smo jih brali, poln božjih znamenj in čudežev. Ljudje se po veri v božja znamenja delimo na verne in neverne oziroma lahko bi tudi rekli na verne in nejeverne. Tako lahko rečemo, da nekdo vidi nebesa razprta, dragi le vremenski pojav; nekdo sliši Božji glas, drugi le grmenje; nekdo čuti delovanje Svetega Duha, drugi le vetrič; nekdo vidi čudež, drugi le srečno naključje.
Znani indijski državnik Gandi ni bil kristjan, a je bil po mnenju številnih ljudi človek, ki je živel izredno krščansko. Močno je nasprotoval indijskemu nepravičnemu kastnemu sistemu. Najbolj pa je zavračal odnos do nedotakljivih, to je ljudi, ki niso pripadali nobeni kasti in so bili najbolj zapostavljeni. Bil jim je prepovedan vstop v tempelj. V mestih so živeli v barakarskih naseljih in so lahko opravljali le najnižja dela. Na deželi niso smeli uporabljati vodnjakov. Gandija so ljudje navdušeno sprejemali, ko je potoval po Indiji. Ko je prišel v mesto, so ga mestni veljaki vabili, naj prenoči pri njih, kjer se bo lahko umil, v miru pojedel in udobno prespal. Toda Gandi se je prijazno zahvalil za vabilo, ga odklonil in vprašal: »Kje so nedotakljivi? Pri njih se bom zadržal.« In tako je tudi naredil, čeprav je s tem pretresel mestne veljake. Bodoči predsednik države se je odpravil k nedotakljivim v njihove kolibe na robu mesta. Ti so ga sprejeli odprtih rok. Gandi je zapustil ustaljeno pot, ko se je družil in istovetil z nedotakljivimi, z ljudmi, ki jih je družba porinila na rob.
Dragi bratje in sestre, ko se je Jezus Kristus postavil v vrsto, da bi prejel Janezov krst, se je približal grešnikom in se poistovetil z njimi. Ne samo z grešniki, ampak tudi z vsemi ubogimi, zatiranirni in potrtimi, ki so sestavljali takratno večino prebivalstva Palestine. Kristus je s krstom v Jordanu ljudem dal jasno vedeti: »Jaz sem na vaši strani!«
S krstom je Kristus začel svoje javno delovanje. Slog, ki ga je začel pri krstu, je ohranil pri javnem delovanju. Nikoli se ni izogibal stika z grešniki in vedno je bil solidaren z ubogimi. Ni se povzdigoval nad grešnike, ampak jih je prišel klicat k odrešenju. Kristus, ki je bil edini brez greha, se je približal grešnikom in jim je bil kot starejši brat. Tako nam je razodel, da smo ljubljeni božji otroci.
Tudi mi smo bili krščeni in pri krstu nas je Bog naredil za svoje otroke. Tako smo tudi mi postali njegovi ljubljeni sinovi in tudi za nas veljajo besede iz evangelija: »Ti si moj ljubijeni sin, nad teboj imam veselje.« Tudi mi smo prejeli poslanstvo, da bi tam, kamor nas je Bog postavil, posvečevali vse stvari in ljudi okoli sebe. Da bi vse po nas postajalo boljše in plemenitejše.
Jezus je bil potopljen v Očetovo ljubezen. To je bila Jezusova moč in njegova identiteta. Ker ga je Oče tako ljubil, je zmogel poslanstvo, da je kot Božji Sin prinesel čisto ljubezen v skrajno točko človeškega zla. Kristjani smo s krstom potopljeni v Kristusovo ljubezen. Milost krsta nam je dana. Zavest, da smo ljubljeni, sprejeti v svoji majhnosti in grešnosti; zavest, da imamo Boga za ljubečega in usmiljenega očeta, je temelj našega duhovnega żivljenja.
Živeti milost krsta pomeni sprejeti Kristusovo odrešenjsko daritev, se odpreti tej ljubezni in se ji dati na razpolago. Živeti milost krsta ne pomeni, da bi bili popolni, idealni po nekih opisljivih kriterijih. Niti ne gre za romantično predstavo o ljubezni. Gre za Božjo ljubezen, ki se uresničuje na velikonočni način, ki vključuje tudi križ in umiranje, torej darovanje. Živeti milost krsta pomeni živeti identiteto Božjega otroka. Da vemo v srcu, kdo smo in čigavi smo ter kdo in kam nas pošilja.
Na praznik Jezusovega krsta se spomnirno svojega krsta, obudimo vero, da je tudi nas Bog sprejel za svoje ljubljene otroke in nam dal poslanstvo. lskreno in ponižno ga prosimo, da bi vse stvari v moči svetega krsta posvečevali in se v zavesti, da nas Bog ljubi, bojevali zoper zlo v sebi in okrog nas. Amen.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
Sveta Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
Sveti Rok, priprošnjik zoper kužne bolezni, prosi za nas!