Dragi bratje in sestre, z današnjo cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji praznik v krščanstvu. Začnejo se prebujati spomini, kako je bilo, kako smo praznovali, kako je potekala še tista 5 minut pred zdajci, zadnja priprava. Letos v nas še bolj odmevajo ti spomini, ko bomo praznovali vsak zase, vendar skupaj, v duhu in povezani v molitvi.
»A letos res ne bo blagoslova zelenja?« , »Kako bomo pa letos jedli velikonočno šunko in jajca, če pa ne bodo požegnani!«
Dragi bratje in sestre, to so zunanji simboli, ki so prav tako pomembni, vendar bistvo je naša povezanost s Kristusom. Bistvo je naše zavedanje, s kakšno ljubeznijo je Kristus vstopil v Jeruzalem, s kakšno ljubeznijo je postavil zakrament svete evharistije in mašniškega posvečenja na veliki četrtek in s kakšno ljubeznijo do nas, je vse: zasramovanje, ponižanje, žalitve in fizični napor, pretrpel na veliki petek. Vse za nas, iz ljubezni do nas ljudi, da se je potem na nas tudi razlila zarja velikonočnega jutra, ko je grob ostal prazen.
Prvi dan velikega tedna je torej cvetna nedelja ali oljčna nedelja, ko bogoslužje poudarja Jezusov slovesni vhod v mesto Jeruzalem.
Kristus je, kot smo slišali prejšnjo nedeljo obudil Lazarja od mrtvih. Ljudske množice so prihajale, da bi videle Jezusa Kristusa in Lazarja. Mnogi so zatem odpotovali v Jeruzalem na Judovski praznik Pashe, ko so se spominjali osvoboditve iz egiptovskega suženjstva.
Množica je bila navdušena nad Kristusom. Hitro se je razvedelo, da je Jezus Kristus na poti v Jeruzalem. Prihajali so z oljčnimi vejami in cvetjem in pozdravljali Jezusa Kristusa: »Hozana na višavah, blagoslovljen je kralj judovski, ki prihaja v imenu Gospoda.«
V trenutku, ko se torej slišijo vzkliki veselja in petje množice, ki razglašuje Jezusa Kristusa za Kralja, apostoli pripeljejo oslico, da bi Kristus zmagoslavno prijahal na njej v mesto. Mnogi prisotni so bili prepričani, da bo Jezus Kristus osvobodil Jude rimskega suženjstva in sebe razglasil za zemeljskega kralja.
Dragi bratje in sestre, s prihodom Jezusa Kristusa v Jeruzalem, na cvetno nedeljo, se v resnici začenja uresničenje Jezusovega kraljestva. Vendar to ni zemeljsko kraljestvo z oboroženo vojsko, policijo in državnim uradništvom, temveč kraljestvo ljubezni in miru, katero bo zavladalo v srcih ljudi, mož, žena in otrok.
Za kristjane, za nas, se spodobi, da spoštujemo našega Kralja. On od nas najprej zahteva poslušnost naših src, zato se nanj obračajmo najprej z ljubeznijo in spoštovanjem do Njegovega nauka.
Kolikor bomo Jezusa Kristusa ljubili, ga poslušali, toliko bolj nam bo to ljubezen vračal in poslušal naše prošnje. Dragi bratje in sestre, skoraj bi zašel v logiko dam daj. To ni logika Jezusa. Logika Jezusa je logika Očeta v nebesih. Logika Očeta v nebesih, pa je logika ljubezni, ki nas je ljubila prej, kakor smo mi ljubili njega. Bog je ljubezen in ne more, da ne bi ljubil. Mi moramo samo to ljubezen sprejeti. Mi moramo samo ostali zvesti Kristusu in nam ne bo ničesar manjkalo.
Jezus Kristus ni prišel v Jeruzalem, da bi bil razglašen za kralja zemeljskega kraljestva, temveč da za nas trpi, umre in s svojim vstajenjem premaga smrt, da nas odkupi pri svojem Očetu.
Cvetna nedelja je torej začetek vstopanja in spominjanja v to logiko ljubezni. Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, zato tudi na oba dneva pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti, tako imenovani pasijon, ki poroča o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob.
Posebnost maše na cvetno nedeljo je blagoslov zelenja, ki ga v procesiji odnesemo najprej v cerkev in potem domov. Rekel sem posebnost in ne glavni pomen. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.
Na današnjo cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana.
Simbol poti se je začel z očakom Abrahamom, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Ta simbol nastopa tudi v Jezusovem življenju in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot, resnica in življenje«. Jezusovo javno delovanje je v Novi zavezi opisano kot stalno popotovanje v Galileji in Judeji, dokler osamljen ne umre na križu. Nato, po vstajenju Jezus spremlja dva učenca na poti v Emavs. In to je simbol, da Jezus spremlja Cerkev, božje ljudstvo, spremlja nas na naši poti. Da nas podpira z močjo Svetega Duha.
Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Zelenje predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.
Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, pozdravljali in izražali vero z vzkliki hozana. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v posvečenem kruhu in vinu.
Dragi bratje in sestre, danes torej vstopa Jezus v Jeruzalem, naj vstopi tudi v naša srca. Prinaša mir kot Mesija, ki se daruje za nas. V tednu, ki je pred nami v ponižni pokorščini položimo svoje življenje pred njegove noge kakor palmove veje. Zahvalimo se mu, ker nas prihaja duhovno osvobodit. Amen
Dragi bratje in sestre! Pred nami je torej veliki teden, ko obhajamo največje skrivnosti naše vere. Vse svete maše oziroma obredje in molitve bodo potekale v zaprti cerkvi brez navzočnosti ljudstva po navodil Slovenske škofovske konference. Celotna navodila si lahko preberete na župnijski spletni strani: zupnija-sostro.com.
Večerno sveto mašo na Veliki četrtek bom obhajal ob 18.00. Vabim vas, da se mi pridružite v duhu in zmolite rožni venec za duhovne poklice oziroma preberejo pasijon po Janezu.
Kot je v navadi bom na Veliki petek zmolil križev pot ob 15.00.
Bogoslužje, oziroma obredje velikega petka bom obhajal ob 18.00. Pri obredu bom izrekel posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste, ki se nahajajo v stanju preizkušnje. Vabim vas, da se mi v duhu pridružite in zmolite žalostni del rožnega venca oziroma zmolite ta dan križev pot.
Ta dan in na Veliko soboto naj prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja in smrti.
Na Veliko soboto, ob 15.00 bom opravil blagoslov jedil. Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovite jedila. Molitev za blagoslov velikonočnih jedil uporabite kot je napisano v oznanilih.
Velikonočno vigilijo bom obhajal ob 20.00. Vabim vas, da se mi pridružite v duhu in da obred spremljate z molitvijo Častitljivega dela rožnega venca s prižganimi svečami v svojih domovih.
Na veliko noč ob 7.00 bom v cerkvi sam zapel velikonočno alelujo. Sledila bo ''vstajenjska procesija'', ko se bom zapeljal po župniji in podelil blagoslov z Najsvetejšim pri vsaki podružnici. Vabim vas, da na oknih prižgete sveče in se tako v duhu pridružite ''procesiji''.
Ob 8.00 nas bodo zvonovi povabili v znamenje velikonočnega praznika k zajtrku. Zato vsi verni (družine) povabljeni, da se takrat zberete na velikonočnem zajtrku in zmolite molitev, ki jo dobite napisano v oznanilih.
Ob 9.00, ko bom daroval sveto mašo za vse farane, vas vse vabim, da se mi pridružite ter da spremljate obred v duhu in s prižganimi svečami v svojih domovih ter zmolite desetko rožnega venca: - ki je za nas od mrtvih vstal.
Vsa oznanila, tudi ure prenosov svetih maš in molitev si lahko preberete v oznanilih oziroma na internetni strani župnije. Še enkrat vas prosim, če poskrbite, da bodo oznanila prejeli tudi starejši. Če imate možnost, jih natisnite za tiste, ki te možnosti nimajo, še posebej prosim, poskrbite za starejše.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha
naj pride na vas in na vas vedno ostane. Amen.
Sveta Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
Sveti Rok, prosi za nas!