V romanu Bratje Karamazovi velikega ruskega pisatelja Dostojevskega starec Zosim mlademu Aljoši med drugimi nauki posebej priporoča, naj ostane povezan z Bogom. Reče mu znamenite besede: »Ne zapusti Boga in on ne bo tebe zapustil.«
S temi besedami se le delno strinjam. Ljudje običajno misijo, da jih je Bog zapustil in se ne zmeni več zanje. Kolikokrat slišim stavek: »Le kaj sem narobe naredil, da me je Bog zapustil?« Pa ni tako! Človek se lahko loči od Boga, Bog pa človeka nikoli ne zapusti. »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar,« pravi Jezus v današnjem evangeliju in nakaže našo tesno povezanost z njim. On je vir naše moči in energije, saj pravi v nadaljevanju: »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.«.
Najpomembnejša trditev v teh besedah je, da smo z Jezusom združeni s tako globoko in življenjsko vezjo, kot je vez, ki povezuje mladiko s trto. Mladika je izrastek, del trte: med obema deloma teče isti sok. Na bolj intimno povezanost niti ne bi mogli pomisliti. Na duhovnem področju je ta življenjski sok Božje življenje – Sveti Duh, ki nam je bil podarjen pri krstu. Med materjo in otrokom se pretaka ista kri; dihanje in hranjenje matere prehaja na otroka. Toda otrok ne umre, ko se loči od matere; da bi živel, mora v določenem trenutku celo zapustiti maternico in začeti živeti samostojno; umre, če ostane združen z materjo dlje, kot je normalno. V našem primeru pa je nasprotno: mladika ne rodi sadu in umre, če se loči od trte, živi pa, če ostane z njo povezana.
Brez božje pomoči kristjan ne more ničesar storiti. Človek je sam po sebi slaboten, nemočen, hitro obupa, teži ga zavest krivde, slabijo ga grehi in moti ga, ker vedno znova ponavlja stare napake. Rad bi postal boljši, celo idealen. Človek ne more brez Boga ničesar. Samo človek, ki je povezan z Bogom, more storiti velike stvari.
»Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.« Jezus izreče te besede, preden gre v trpljenje in smrt, ko so ga učenci zapustili. Kristus pa prav takrat izreče besede, da ostaja z njimi, da bi obrodili sad. Še enkrat bi rad poudaril, da bo z njimi tudi takrat, ko se bližajo težki trenutki in trpljenje. Tudi nam pravi te besede. Tudi z nami ostaja zlasti v času preizkušenj in trpljenja. Prav v teh trenutkih pa ljudje velikokrat pravimo, da nas je Bog zapustil.
Sestra klarisa, torej žena, ki se izjemno poglabija v življenje z Bogom in goji odnos z njim, mi je nekoč dejala: »Danes ljudje ne živijo zakramentalne milosti. Ne živijo iz zakramentov. Včasih jim pravim: 'Prejeli ste vendar zakrament, živite iz njega!' Bog vsakemu človeku daje moč, da vztraja na začeti poti oziroma pri nalogi, ki mu jo daje!«
Dragi bratje in sestre, tudi ko je naloga težka, odgovorna, vedimo, da nam je Bog dal milost, da nalogo opravimo. Bog nas nikoli ne zapusti. Če ostanerno povezani z njim, bomo prav v takih trenutkih obrodili obilo sadu.
Zdaj pa poglejmo namen, s katerim vinogradnik obrezuje mladike in stori, da trta ''joka'', kot običajno pravimo. Je to res potrebno? Seveda in to zaradi zelo preprostega razloga: če ni obrezana, se moč trte porazgubi, morda bo pognala več grozdov, kot bi smela, toda ne bodo mogli vsi dozoreti in posledično se bo znižala kakovost vina. Če trta dolgo ni obrezana, celo podivja in je na njej le še listje in viničje.
Isto se zgodi tudi v našem življenju. Ne le v duhovnem življenju, še prej v našem običajnem človeškem življenju. Živeti pomeni izbirati in izbirati pomeni odpovedati se. Človek, ki hoče v življenju delati preveč stvari ali ga zanima mnogo stvari in ima vse polno konjičkov, se razprši; nikjer ne bo uspešen. Potrebno je imeti pogum in izbrati, pustiti ob strani določene drugotne stvari, ki nas zanimajo, da bi se usmerili na pomembnejše. Treba je obrezovati, obrezovati!
Iz Jezusovih besed lahko razberemo še eno pomembno sporočilo. Trta potrebuje mladike, da lahko obrodi sad. Jezus je trta, mi mladike. Jezus želi obroditi sad po nas, po našem prizadevanju, našem delu in našem sodelovanju. Za Kristusa nismo nepomembne številke, ampak dragoceni sodelavci. Po nas želi prinašati ljudem svojo ljubezen in smisel.
Prosimo ga, da bi bili njegovi dobri sodelavci, da bi bili vedno povezani z Njim, kakor so mladike povezane s trto, in bi obrodili obilo sadov.
Amen