KO BO TEGA KONEC
Ko bo tega konec
naj nikoli več ne bodo samoumevni
stisk roke z neznancem,
polne police v trgovini,
pogovori s sosedi,
nabito polno gledališče,
petkov večer zunaj,
okus obhajila,
kontrolni pregled,
jutranje hitenje v šolo,
kava s prijateljem,
bučanje na stadionu,
vsak globok vdih,
dolgočasen torek,
življenje samo.
Ko se to konča,
naj ugotovimo,
da smo postali takšni,
kakršni smo hoteli postati,
kakršni smo bili poklicani postati,
kakršni smo upali, da postanemo,
in naj takšni ostanemo -
boljši drug za drugega zaradi slabega,
ki nas je doletelo.
Laura Kelly Fanucci